Prostor je omejena naravna dobrina, s katero je treba ravnati izjemno skrbno in celovito. Je ogledalo družbe, saj vse naše ravnanje, ekonomsko, družbeno in individualno, pušča sledi v prostoru. Odseva kulturo, identiteto in stanje duha v družbi, našo preteklost in možnosti za prihodnost. V njem se odražata uspešnost gospodarskega in socialnega razvoja ter kakovost upravljanja prostorskih potencialov. Odločanje o gradnji in rabi prostora je podrejeno spoštovanju pravil, ki zagotavljajo varstvo prostora kot ključnega vira za razvoj skupnosti.
Urejanje prostora na regionalni ravni je ključnega pomena za skladen regionalni in uravnotežen prostorski razvoj države. Instrument prostorskega načrtovanja na regionalni ravni je regionalni prostorski plan (RPP), prostorski strateški akt, s katerim se država in občine na podlagi Strategije prostorskega razvoja Slovenije, njenega akcijskega programa, drugih razvojnih aktov države in razvojnih ciljev EU dogovorijo in uskladijo o prostorskem razvoju posamezne razvojne regije in določijo bistvene razvojne priložnosti in usmeritve za občinske prostorske akte.
VSEBINA RPP
Regionalni prostorski plan določa cilje in prednostne naloge prostorskega razvoja ter vsebuje usmeritve za prostorski razvoj regije, predvsem usmeritve za razvoj poselitve, gospodarske javne infrastrukture in urejanje krajine z ohranjanjem krajinske identitete. Med drugim opredeljuje mesta, druga urbana naselja oz. morebitna druga naselja, ki so pomembna za razvoj regije, določa širša mestna območja, podaja zasnove omrežij družbene infrastrukture, gospodarske javne infrastrukture, stanovanjskih območij in zelenega sistema regije ter določa prednostna območja za razvoj posameznih dejavnosti, ki so pomembne za regije in povezave s sosednjimi območji.
Ključna vloga regionalnega prostorskega plana je, da se z njim občine uskladijo in določijo zasnove prostorskih ureditev lokalnega pomena, ki segajo na območje več občin ali vplivajo na razvoj več občin kot so prednostna razvojna območja za stanovanjsko oskrbo, večja nakupovalna središča, infrastrukturna vozlišča in prostorske ureditve, namenjene urejanju skupnega javnega potniškega prometa, območja za objekte družbene infrastrukture in prostorske ureditve, ki so neposredno namenjene opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb s področja varstva okolja.
UREJANJE PROSTORA NA REGIONALNI RAVNI: POLITIKA SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA IN SISTEM UREJANJA PROSTORA
Regionalno prostorsko planiranje se je v Sloveniji začelo uvajati leta 2018 z Zakonom o urejanju prostora. Zaradi odsotnosti izvajanja lokalne samouprave na ravni regij se ta opira na sistemske rešitve politike skladnega regionalnega razvoja države.
Regionalni prostorski plani se pripravljajo na ravni razvojnih regij. To so funkcionalne ozemeljske celote, določene s predpisi, ki urejajo skladen regionalni razvoj. V Sloveniji obstaja 12 razvojnih regij.
Regionalni prostorski plan je podlaga za pripravo regionalnega razvojnega programa in mora biti sprejet pred njim ali sočasno z njim. Je tudi podlaga za izvedbo postopka državnega prostorskega načrtovanja, saj se v njih uskladijo zasnove prostorskih ureditev. Regionalni prostorski plan nadomešča strateški del sedanjih občinskih prostorskih načrtov.
Zakon_o_urejanju_prostora_ZUreP-3
PRIPRAVLJAVEC RPP IN NJEGOVE NALOGE
Pripravljavec regionalnega prostorskega plana je lahko le pravna oseba, v večinski javni lasti, kot to določajo predpisi o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Pripravljavca regionalnega prostorskega plana za celotno območje vsake razvojne regije izberejo občine v regiji.
Občine na območju razvojne regije se dogovorijo, kdo bo pripravljavec regionalnega prostorskega plana. Izbor pripravljavca regionalnega prostorskega plana s sprejemom sklepa potrdi Svet regije, ki ga sestavljajo župani vseh občin v regiji.
Ministrstvo je vsem občinam v državi priporočilo, da na območju posamezne razvojne regije pripravljavca regionalnega prostorskega plana izberejo do konca leta 2022.
Svet Obalno-Kraške razvojne regije je na 2. redni seji v letu 2022, ki je potekala 26. 10. 2022, pri 2. točki dnevnega reda namenjeni odločanju o pripravljavcu regionalnega prostorskega plana sprejel sklep:
Sklep št. 2: Svet Obalno-Kraške razvojne regije potrjuje za pripravljavca Regionalnega prostorskega plana Obalno-Kraške razvojne regije Regionalni razvojni center Koper.
Pripravljavec regionalnega prostorskega plana vodi postopek priprave regionalnega prostorskega plana, v okviru katerega opravlja naslednje organizacijske in koordinacijske naloge:
- skrbi za usklajevanje interesov med državo in občinami v območju razvojne regije
- si prizadeva za sodelovanje vseh relevantnih udeležencev pri urejanju prostora
- skrbi za zgodnje in učinkovito obveščanje in sodelovanje javnosti
- izdelavo regionalnega prostorskega plana ali njegovih posameznih sestavin, izdelavo strokovnih podlag za njegovo pripravo in izdelavo pripadajočega okoljskega poročila naroči zunanjim izdelovalcem v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
IZDELOVALEC RPP
Izdelovalca RPP zagotovi pripravljavec RPP v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. Izdelovalec RPP je lahko pravna oseba v zasebni lasti, ki zagotavlja interdisciplinarno skupino strokovnjakov. Vsebino in obliko regionalnega prostorskega plana mora pripraviti na interdisciplinaren, okoljsko vzdržen in družbeno odgovoren način. V postopku priprave regionalnega prostorskega plana mora sodelovati s pripravljavcem ter mu svetovati pri izbiri najustreznejših rešitev glede prostorskega razvoja v razvojni regiji.
FINANČNI OKVIR TER TERMINSKI PLAN PRIPRAVE RPP
Sredstva za izdelavo regionalnega prostorskega plana se zagotavljajo v občinskih in v državnem proračunu, pri čemer državni proračun zagotovi 60%. 40 % stroška priprave regionalnega prostorskega plana prevzamejo občine.
Razvojne regije morajo pripraviti in sprejeti regionalni prostorski plan do konca leta 2026 oziroma do 1. 1. 2027, zato so aktivnosti za proces priprave prve generacije regionalnih prostorskih planov predvidene v obdobju od 1. 1. 2023 do 30. 6. 2027.
PRIPOROČILA ZA PRIPRAVO REGIONALNIH PROSTORSKIH PLANOV
Model povezovanja prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni
Celovit pristop na območje je možen le ob ustrezni povezavi prostorskega načrtovanja z razvojnim načrtovanjem na regionalni ravni, ki podprt z dobrim sodelovanjem deležnikov in administrativnih ravni omogoča razvoj, ki je tudi prostorsko racionalen, usklajen in omogoča doseganje razvojnih sinergij in prebojev. Vzpostavitev regij kot administrativne ravni ni pogoj, temveč so možne tudi druge, dogovorne oblike povezovanja in upravljanja na regionalni ravni.
V ta namen je bila v letu 2016 izvedena raziskava z naslovom: »Model povezovanja prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni« v okviru Ciljnega raziskovalnega programa “CRP 2016”.
Model_povezovanja_prostorskega_nacrtovanja_2016
Usmeritve za pripravo strategije razvoja regije za obdobje 2021-2027 s področja prostorskega in urbanega razvoja
V procesu priprave Regionalnih razvojnih programov za novo programsko obdobje 2021-2027 so bile pripravljene Usmeritve za pripravo strategije razvoja regije za obdobje 2021-2027 s področja prostorskega in urbanega razvoja, ki za vsako posamezno razvojno regijo poleg bistvenih usmeritev na področju prostorskega in urbanega razvoja vključujejo tudi priporočila za izdelavo ocene stanja, sezname sprejetih prostorskih aktov in prostorskih aktov v pripravi ter seznam priporočenih strokovnih podlag.
Smernice_za_pripravo_strategij_razvoja_regije_Obalno_kraska
Testiranje priprave regionalnega prostorskega plana v okviru projekta PILOT MOP, področje 1 RPP
Cilj projekta Pilot MOP – področje 1 RPP je bil preveriti izvedljivost priprave regionalnih prostorskih planov (RPP), rezultati in ugotovitve pa bodo podlaga za sistemsko uvedbo regionalnega prostorskega planiranja v Sloveniji. Pri projektu so sodelovale tri testne regije in sicer: Severno Primorska (Goriška) razvojna regija, Jugovzhodna Slovenija ter Koroška regija.
Z regionalnim prostorskim planiranjem se v sistemu prostorskega načrtovanja uvaja dve bistveni novosti pri pripravi strateških prostorskih aktov:
- Celovit pristop k urejanju prostora; povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja
- Participativni pristop; enakovredno sodelovanje nosilcev urejanja prostora in občin
