Partnerji slovensko-italijanskega projekta Inter Bike III s področja kolesarskega turizma, Programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027, so v torek, 16. septembra 2025, v Ajdovščini pripravili zaključno konferenco. V okviru projekta je bil razvit nov čezmejni kolesarski turistični produkt Alpsko-mediteranska kolesarska pot, vzpostavljeni sta bili poskusni poletni avtobusni liniji za prevoz koles med Ajdovščino in Čedadom ter Vipavsko dolino in Predmejo, izdelana je bila električna ladja na sončno energijo za prevoz potnikov in koles, ki vozi po Laguni Caorle in reki Lemene, pripravljena je bila študija o javnem potniškem prometu za Obalno-Kraško regijo.
Inter Bike III je tretji projekt iz serije istoimenskih projektov, ki so se začeli leta 2011. Pri prvem projektu je sodelovalo kar 23 partnerjev, ki so želeli povezati obmejno slovensko-italijansko območje s kolesarsko povezavo, urediti na njej kolesarsko infrastrukturo ter poskusno vpeljati intermodalne storitve prevoza koles. Nastala je 1.000-kilometrska čezmejna kolesarska povezava poimenovana Adriabike od Kranjske Gore do Ravenne. Projektni partnerji so ob njej v štirih letih zgradili 25 km novih kolesarskih poti in obnovili 100 km obstoječih poti, na delih trase se je postavilo signalizacijo ter uredilo ostalo kolesarsko infrastrukturo. V letu 2014 so bile poskusno vzpostavljene sezonske avtobusne linije za prevoz koles v Furlaniji-Julijski krajini med Trstom, Vidmom, Gradežem in Kraškim robom. Te linije še vedno delujejo, nadgrajene pa so bile tudi z morskimi linijami za prevoz koles. V okviru izobraževanj za turistične ponudnike je bilo v Vzhodnem Venetu oblikovano še danes uspešno združenje ponudnikov nastanitev za kolesarje Adria Bikes Hotel.
Drugi projekt, Inter Bike II, je bil prednostno namenjen nadaljnjemu uvajanju prevoznih storitev za kolesarske turiste. Med letoma 2018 in 2019 je bila poskusno vpeljana čezmejna poletna avtobusna linija za prevoz koles med Koprom, Trstom, Tržičem, Gradežem in Krminom. Na italijanski strani je bila izdelana manjša ladja, ki je skrajšala pot kolesarjem čez kanale v Laguni Caorle. Vozila je na relaciji Bibione-Vallevecchia, vzdolž beneške obale, po zgodovinski vodni poti Beneške republike. Poskusno so uvedli tudi vožnje po reki Lemene. Edina fizična investicija je bila izgradnja odseka kolesarske steze v Mestni občini Koper. Partnerstvo je želelo okrepiti promocijo obmejnega območja kot enotne kolesarske turistične destinacije z vzpostavitvijo spletne strani www.bike-alpeadria.eu, na kateri so predstavljene najpomembnejše čezmejne in lokalne kolesarske poti. Platformo so v okviru tretjega projekta posodobili in nanjo dodali tudi Alpsko-mediteransko kolesarsko pot.
Tretji projekt se je namreč bolj usmeril v zaledna območja Severnega Jadrana, na katera je prenesel dobre prakse prejšnjih dveh projektov. Nova območja projekta Brkine, Tersko in Nadiško dolino je povezal v nov kolesarski turistični produkt Alpsko-mediteransko kolesarsko pot. Projektni partnerki Občina Ilirska Bistrica ter Lokalna akcijska skupina dolin Ter in Nadiža sta določili traso poti, ki povezuje tri države Italijo, Slovenijo in Hrvaško, in se navezuje na kolesarsko pot Alpe-Adria (Salzburg-Gradež).
Izhodišče 300-kilometrske Alpsko-jadranske kolesarske poti je v Pušji vasi. Preko Čedada se nadaljuje v Slovenijo po dolini Soče, čez Kras in Brkine, zaključi pa se v Kvarnerju, v Opatiji. Traso Alpsko-mediteranske kolesarske poti si je mogoče prenesti s spletne strani bikeroute.si, na prenovljenem portalu www.bike-alpeadria.eu. Za promocijo poti skrbi Občina Ilirska Bistrica. Nov turistični produkt sta poleti dopolnili poskusni avtobusni liniji namenjeni prevozu koles – ena čezmejna med Ajdovščino in Čedadom, druga pa lokalna med Vipavsko dolino in Predmejo, s katerima se je spodbujalo doživljajski in klimatski turizem.
Pri projektu je tokrat prvič sodelovalo tudi zasebno podjetje Caorle.IT, ki je naročilo izdelavo električne ladje za prevoz potnikov in koles po Laguni Caorle pa tudi po reki Lemene proti notranjosti do Concordie Sagittarie. Ladja pristaja v kraju Cavanella v Občini Concordia Sagittaria ob mostovžu, katerega postavitev je bila prav tako sofinancirana v okviru projekta. Gre za prvo samooskrbno električno ladjo na tem območju, saj pridobiva elektriko preko sončnih panelov, nameščenih na plovilu.
Tudi pri Inter Bikeu III je bila posebna pozornost namenjena izobraževanju turističnih ponudnikov in vključevanju deležnikov v proces načrtovanja. V Terski in Nadiški dolini so na srečanjih s tamkajšnjimi turističnimi deležniki oblikovali strukturiran turistični produkt, prilagojen potrebam lokalnega okolja, ki promovira lokalne posebnosti in omogoča skupno upravljanje turističnega območja.
V ilirskobistriški občini so postavili tri nove polnilne postaje za električna kolesa, v središču Ilirske Bistrice in Portogruara ter v Špetru ob Nadiži je obiskovalcem na voljo izposoja koles.
V Obalno-Kraški regiji je bila izdelana regijska študija javnega avtobusnega in železniškega potniškega prometa, ki na podlagi analize avtobusnih linij in vlakov ponuja priporočila za izboljšave. Ključne ugotovitve so pokazale premajhno število tako avtobusnih kot železniških linij, nepovezanost mestnih središč z zaledjem, neobstoj integriranih vozovnic za različne vrste prevozov in aplikacij za spremljanje prihodov in odhodov v realnem času, potrebe po avtobusih, namenjenim tudi gibalno oviranim osebam ter po priključkih za prevoz koles. S priporočili za izboljšave se bo seznanilo lokalne oblasti in državo zato, da bi spremembe tudi dejansko začeli uvajati.
V novih partnerskih območjih so z rezultati projekta zelo zadovoljni. V Ilirski Bistrici poudarjajo, da bo enoten turistični produkt pripomogel k usklajenemu razvoju Alpsko-mediteranske kolesarske poti, ki jo je doslej vsaka država razvijala ločeno. V Lokalni akcijski skupini dolin Ter in Nadiža pa poudarjajo, da predstavlja kolesarski turizem pomemben gospodarski, kulturni in družbeni razvojni preboj. Izkušnje, ki so jih pridobili pri projektu, predstavljajo trdne temelje, na katerih bodo gradili v prihodnje.
Foto: Most na Soči, avtor: Matevž Hribar
Foto na naslovnici: Kras, avtor: Matej Hartman