Regionalni razvojni center Koper je skupaj s partnerji projektov ReMOBIL in SmartMOVE, med katerimi je tudi Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, v Kopru organiziral konferenco z naslovom INOVATIVNE REŠITVE IN NOV MODEL UPRAVLJANJA TRAJNOSTNE MOBILNOSTI, na kateri so se predstavili tudi ostali projekti sofinancirani s sredstvi Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP), to so projekti Predjama Sustainable, Salomon in Trata 2.1. Rdeča nit dogodka so bile inovativne rešitve, ki so jih omenjeni projekti razvijali ter nov model upravljanja trajnostne mobilnosti preko ustanovljenih šestih Regijskih centrov mobilnost (RCM).
V programskem obdobju 2014–2021 je bilo v okviru Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP na razpolago 30 milijonov evrov za projekte s področij blaženja podnebnih sprememb, izobraževanja, civilne družbe in socialnega dialoga. Program deluje na način prenosa dobrih praks norveških partnerjev v državo prejemnico sredstev. V Kopru so se predstavili projekti, ki spodbujajo trajnostno mobilnost.
Projekt ReMOBIL je preko dobrih praks iz tujine v Slovenijo prenesel učinkovit model upravljanja trajnostne mobilnosti na regionalni ravni. Organizirana je bila mednarodna poletna šola trajnostne mobilnosti in izvajala so se izobraževanja strokovnjakov. Vzpostavljenih je bilo šest Regijskih centrov mobilnosti (RCM), to so: RCM Istra Brkini Kras, RCM Severna Primorska, RCM Ljubljanske urbane regije, RCM Gorenjske, RCM Podravje in RCM Koroška. Regijski centri mobilnosti so upravljavci trajnostne mobilnosti in imajo vlogo veznega člena med lokalnimi skupnostmi in nacionalno ravnjo. V novem programskem obdobju naj bi zaživeli v vseh 12 regijah, s sredstvi namenjenimi razvoju regij iz Dogovorov za razvoj regij. Dolgoročni cilj, kot je na konferenci izpostavil Simon Škvor, direktor Posoškega razvojnega centra, vodilnega partnerja projekta ReMOBIL, je, da se regijske centre mobilnosti umesti kot sistemski ukrep v zakonodajo.
Projekt SmartMOVE, ki ga je vodila Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, se je med drugim ukvarjal z upravljanjem trajnostne mobilnosti na lokacijah z veliko prometa v Ljubljani in okolici, naslavljal pa je predvsem delodajalce. V projekt so bili vključeni trije veliki zaposlovalci v Ljubljani, in sicer Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana, BTC City Ljubljana, in IKEA Slovenija, za katere so bili pripravljeni mobilnostni načrti, ki ponujajo ukrepe za bolj trajnosten prihod zaposlenih na delo. Mobilnostni načrt za Krajinski park Ljubljansko barje pa je obravnaval trajnostno dostopnost do zavarovanih območij iz petih vstopnih točk. Izvedli so tudi tri pilotne aktivnosti. V Občini Medvode so vzpostavili sistem izposoje javnih električnih koles, ki bo prvič povezal 30 naselij v občini, povezljiv pa je tudi s sistemom v Ljubljani. Podjetje GoOpti je organiziralo in koordiniralo 130 zaposlenim iz okolice Ljubljane trimesečni brezplačen dinamični prevoz na delo do območij UKC in BTC cityja. V GoOptiju so na podlagi dobrih rezultatov začeli razmišljati o novih poslovnih modelih za vzpostavitev takšnega prevoza. Kot zadnji pilot bodo pred UKC postavljeni klop, stojala za kolesa ter varovana kolesarnica za približno 100 koles, namenjena predvsem zaposlenim, skupaj z Institutom Jožefa Stefana pa so razvili tudi SmartMOVE certifikat trajnostne mobilnosti.
Občina Postojna je preko projekta Predjama Sustainable pripravila trajnostne prometne rešitve za povezavo med Postojno oz. Postojnsko jamo in Predjamskim gradom. Prometno obremenjenost so si prizadevali zmanjšati z uvedbo poskusne avtobusne linije, označitvijo kolesarske povezave in pešpoti, ureditvijo parkirišča za avtomobile in avtodome ter avtobusne postaje med Postojno in Predjamo. Oblikovali so tudi spletno aplikacijo Postojna Connect, ki uporabniku med drugim ponuja informacije o dostopu do Predjame na trajnosten način.
Splošna bolnišnica Novo mesto je v okviru projekta Salomon izvedla raziskavo o potovalnih navadah zaposlenih, pacientov in obiskovalcev, pridobila je mobilnostni načrt, kolesarnico sistema za izposojo koles GoNM in polnilnice s polnilnimi mesti za električna vozila. V Razvojnem centru Novo mesto so poskrbeli za nakup službenih koles.
Projekt Trata 2.1., industrijska cona za 21. stoletje, je kot prvi v Sloveniji obravnaval mobilnost v industrijskih conah. Projektno območje je bila industrijska cona Trata pri Škofji Loki. Pri projektu so sodelovala tudi tri podjetja iz cone, ki so pridobila električna kolesa za zaposlene, kolesarnice, električne polnilnice, uredila so garderobne omarice in tuše za zaposlene. Verjetno so kot prvi v Sloveniji namenili posebne parkirne prostore vozilom sopotništva – zaposlenih, ki skupaj prihajajo na delo. Zgrajen je bil manjkajoči odsek kolesarske povezave do industrijske cone. Partnerstvo je pripravilo tudi smernice za upravljanje mobilnosti v poslovnih conah.
Udeležence konference je uvodoma pozdravila podžupanja Mestne občine Koper Mateja Hrvatin Kozlovič, ki je izpostavila prizadevanja občine za umik prometa iz mestnega jedra. Častna gostja veleposlanica Kraljevine Norveške Trine Skymoen je poudarila pomen promocije trajnostne mobilnosti, k čemur je pripomoglo tudi pet projektov, katerih rezultate bo mogoče prenesti na nova območja. Minister za kohezijo in regionalni razvoj, dr. Aleksander Jevšek, je povedal, da je Slovenija izkoristila vsa evropska sredstva iz programskega obdobja 2014–2020, kar velja tudi za Norveški sklad. V novem programskem obdobju bo iz tega vira na razpolago še več sredstev, 50 milijonov evrov, izhodišča programa pa se bodo začela oblikovati v kratkem. Direktor Posoškega razvojnega centra Simon Škvor je tudi poudaril, da je država tudi preko projekta ReMOBIL prepoznala vlogo regij in regionalnih razvojnih agencij kot kompetentnih institucij za prevzemanje vloge ministrstev pri načrtovanju mobilnosti. Direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije mag. Lilijana Madjar pa je zagotovila, da bodo rezultati projekta SmartMOVE enostavno prenosljivi na druge slovenske regije, pa tudi širše.
Ob robu predstavitve projektov sta potekali še dve panelni razpravi na temi vzpostavljanja regijskih centrov mobilnosti in priprave mobilnostnih načrtov za ustanove, na katerih so sodelovali predstavniki projektnih partnerjev, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, lokalnih skupnosti in podjetij. Govorci so poudarili, da Slovenija na področju uvajanja trajnostne mobilnosti še ni naredila zadostnih premikov. Težave pretežno izvirajo iz preveč razpršene poselitve, praznjenja mestnih jeder, neučinkovitega javnega potniškega prometa, neustrezne opredelitve cest kot razvojnih osi ter vse večje individualizacije družbe.
Projekti so sofinancirani s sredstvi Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP) 2014–2021 in pripadajoče slovenske udeležbe v okviru javnega razpisa za sofinanciranje projektov v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Finančni mehanizem EGP predstavlja prispevek Islandije, Lihtenštajna in Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi.
